You are here

Glosar

Terminology of European education and training policy

What is the difference between "skill gap", "skill needs" or "skill shortage"? Is "underqualification" a synonym for "undereducation" or "underskilling"? What is the meaning of "green skills"?

This multilingual glossary defines 130 key terms used in European education and training policy. It is an extended and updated version of Terminology of European education and training policy (2008) and Terminology of vocational training policy (2004). It considers new priorities of European union policy, mainly in skills and competence needs analysis.

New definitions have been developed with experts of Cedefop’s "Research and policy analysis" area.

It is our hope that this work will help communication between European education and training stakeholders, especially policy-makers.

Download the glossary in pdf format

Sources

( | A | C | D | E | F | I | K | M | N | O | P | R | S | T | U | V | Z
  • (vzajemno) priznavanje kvalifikacij

    Definicija: 

    Priznavanje kvalifikacij (certifikatov, spričeval, diplom, potrdil), ki jih je posameznik pridobil od ene ali več držav ali od drugih organizacij.

    Pripomba: 

    Vzajemno priznavanje je lahko bilateralno (med dvema državama ali organizacijama) ali multilateralno (v Evropski uniji ali med podjetji istega sektorja).

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • akreditacija izvajalcev izobraževanja ali usposabljanja

    Definicija: 

    ​Proces zagotavljanja kakovosti, s pomočjo katerega se akreditirajo  (potrdijo) izvajalci programov  poklicnega in strokovnega izobraževanja ali programov usposabljanja in ki dokazuje, da so izvajalce na podlagi izpolnjevanja vnaprej določenih standardov uradno potrdili pristojni zakonodajni ali strokovni organi.

    Vir: 
    Prirejeno po: Canadian Information Centre for International Credentials.
  • akreditacija programa izobraževanja ali usposabljanja

    Definicija: 

    ​Proces zagotavljanja kakovosti, s pomočjo katerega se sprejme program  poklicnega in strokovnega izobraževanja ali  program usposabljanja, ki dokazuje, da so program na podlagi izpolnjevanja vnaprej določenih standardov uradno potrdili pristojni zakonodajni ali strokovni organi.

    Vir: 
    Prirejeno po: Canadian Information Centre for International Credentials.
  • analiza potreb po izobraževanju in usposabljanju

    Definicija: 

    Sistematična analiza sedanjih in prihodnjih potreb po spretnostih in kompetencah v primerjavi z obstoječimi, zato da bi se pripravila učinkovita strategija izobraževanja in usposabljanja.

    Pripomba: 

    Analiza potreb po izobraževanju in usposabljanju temelji na:

    • identifikaciji potrebnih spretnosti in kompetenc,
    • oceni obstoječih spretnosti in kompetenc pri zaposlenih,
    • oceni vrzeli ali primanjkljaja v obstoječih spretnostih in kompetencah.

    Analiza potreb po izobraževanju in usposabljanju lahko poteka na ravni posameznika, organizacije, posameznega sektorja, na državni ali meddržavni ravni; lahko se osredotoča na kvalitativni ali kvantitativni vidik (npr. raven in tip izobraževanja) in mora zagotoviti, da bo izobraževanje potekalo učinkovito in rentabilno.

     

    Vir: 
    Cedefop.
  • Certificiranje/potrjevanje rezultatov učenja/učnih dosežkov

    Definicija: 

    Izdaja spričevala, diplome, certifikata ali potrdila, ki ga izda za to akreditirani organ potem, ko je izpeljal formalno potrditev znanja, spretnosti,izkušenj in/ali spretnosti ter zmožnosti, ki jih je pridobil posameznik; pri tem je upošteval standardizirani postopek ocenjevanja.

    Pripomba: 

    S certificiranjem se lahko potrdijo rezultati formalnega in neformalnega izobraževanja ali priložnostnega učenja.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • civilna družba

    Definicija: 

    »Tretji sektor« družbe (poleg države in trga), ki zajema ustanove, skupine in združenja (organizirana ali neformalna) in lahko odigra vlogo posrednika med državljani in organi oblasti.

    Skupek vseh organizacijskih struktur, katerih člani imajo cilje in odgovornost splošnega pomena ter so v vlogi posrednika med organi oblasti in državljani.

    Vir: 
    (1) Cedefop, 2001 in Evropska komisija, 2001; (2) Evropski ekonomski in socialni odbor, 1999.
  • človeški kapital

    Definicija: 

    Znanje, spretnosti, kompetence ter druge lastnosti, utelešene v posamezniku, ki mu omogočajo osebno, socialno in ekonomsko blaginjo.

    Vir: 
    OECD, 2001.
  • digitalna ločnica

    Definicija: 

    Razlikovanje med tistimi, ki imajo dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in jo znajo učinkovito uporabljati, ter tistimi, ki te možnosti in teh spretnosti nimajo.

    Vir: 
    Cedefop, 2008.
  • digitalna pismenost

    Definicija: 

    Obvladovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)

    Pripomba: 

    digital competence is underpinned by basic skills in ICT: use of computers to retrieve, assess, store, produce, present and exchange information, and to communicate and participate in collaborative networks via the Internet.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • diploma/spričevalo/certifikat/potrdilo/naziv

    Definicija: 

    Uradni dokument, ki ga izda pooblaščeni za certificiranje; v njem se zapisujejo posameznikovi dosežki, ki se ocenijo in ovrednotijo po prej določenih standardih.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • dostop do izobraževanja in usposabljanja

    Definicija: 

    ​Pogoji, okoliščine in zahteve (npr. kvalifikacija, stopnja izobrazbe, spretnosti ali delovne izkušnje), ki urejajo vpis in vključevanje v izobraževanje ali izobraževalne programe.

    Vir: 
    Prirejeno po: Unesco, 1995.
  • družba znanja/družba, temelječa na znanju

    Definicija: 

    Družba, v kateri procesi in prakse temeljijo na ustvarjanju, razširjanju in uporabi znanja.

    Vir: 
    Cedefop, 2001 in Evropska komisija, 2001.
  • e-učenje

    Definicija: 

    Učenje, ki je podprto z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).

    Pripomba: 
    • E-učenje ni omejeno zgolj na »digitalno pismenost« (pridobitev spretnosti za uporabo IKT). V to kategorijo lahko uvrstimo tudi različne oblike ter kombinirane metode učenja: uporabo programske opreme, interneta, CD-ROM-a, spletnega učenja ali katerih koli drugih elektronskih ali interaktivnih medijev.
    • E-učenje se lahko uporabi tudi kot orodje za izobraževanje ali usposabljanje na daljavo, podpira pa lahko tudi učenje navzočih učencev.
    Vir: 
    Cedefop, 2008.
  • enota (ECVET)

    Definicija: 

    Vsota znanja, spretnosti in/ali kompetenc, ki sestavljajo koherenten del kvalifikacije. Enota je lahko najmanjši del kvalifikacije, ki ga je mogoče oceniti, prenesti, ovrednotiti in po možnosti certificirati. Lahko je značilna samo za eno ali za več različnih kvalifikacij.

    Pripomba: 

    Značilnosti enot (vsebine, obseg, celotno število enot, ki sestavljajo kvalifikacijo) definirajo pooblaščeni organi, odgovorni za kvalifikacije na določeni ravni. Opredelitev in opis enot se lahko razlikujeta glede na kvalifikacijske sisteme in postopke posameznih organov. Ne glede na to pa sistem ECEVET predlaga, da se za vsako enoto specificira:

    • splošno ime enote;
    • seznam znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih enota vsebuje;
    • kriterije za oceno ustreznih rezultatov učenja/učnih dosežkov.
    Vir: 
    Evropska komisija, 2006 c.
  • evropski kreditni sistem za poklicno in strokovno izobraževanje (ECVET)

    Definicija: 

    Mehanizem, ki omogoča, da se kvalifikacije izrazijo z enotami rezultatov učenja/učnih dosežkov, ki se jim pripišejo kreditne točke. Te se pridobijo s procesom vrednotenja rezultatov s ciljem, da se omogoči:

    • posameznikova mobilnost med izobraževanjem;
    • zbiranje, prenos, vrednotenje in priznavanje rezultatov učenja/učnih dosežkov (formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja), pridobljenih v različnih državah;
    • uveljavljenje vseživljenjskega učenja;
    • transparentnost kvalifikacij;
    • medsebojno zaupanje in sodelovanje med različnimi izvajalci poklicnega in strokovnega izobraževanja v Evropi.
    Pripomba: 

    ECVET (evropski kreditni sistem za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje) temelji na opisu kvalifikacij v obliki rezultatov/učnih dosežkov (znanje, spretnosti in/ali kompetence), organiziranih kot enote, ki jih je mogoče zbirati in prenašati. Pripisane so jim kreditne točke, ki jih posameznik zapisuje v svoj seznam rezultatov učenja/učnih dosežkov.

    Vir: 
    Cedefop, Evropska komisija 2006 c.
  • evropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk (ECTS)

    Definicija: 

    Sistematični način opisa visokošolskih študijskih programov, kjer je vsem njihovim sestavnim delom (modulom, predmetom, praktičnemu usposabljanju, seminarjem, diplomskim nalogam in disertacijam) pripisano določeno število kreditov z namenom, da:

    • omogoča vsem študentom, domačim in tujim, da programe hitro razumejo in jih lahko medsebojno primerjajo;
    • spodbuja mobilnost študentov in priznavanje dosežkov formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;
    • pomaga univerzam pri organizaciji in dopolnjevanju njihovih študijskih programov.
    Pripomba: 

    ECTS temelji na neposredni delovni obremenitvi študenta, ki je potrebna za to, da ta doseže cilje programa, izražene s pričakovanimi rezultati učenja/učnimi dosežki. Letna obremenitev rednega študenta je na evropski ravni večinoma v do 1500 do 1800 ur – v takih primerih obsega ena kreditna točka od 25 do 30 ur študentovega dela. Posameznik, ki lahko pokaže podobne rezultate učenja/učne dosežke, pridobljene v drugačnih učnih okoljih, lahko pri ustreznem organu za potrjevanje diplomskih stopenj doseže njihovo priznanje in pridobi ustrezne kreditne točke (ali njihov spregled).

    Vir: 
    Evropska komisija, 2004.
  • evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) za vseživljenjsko učenje

    Definicija: 

    Referenčno orodje za opis in primerjavo kvalifikacijskih stopenj v sistemih kvalifikacij, ki so se razvili na državni ali mednarodni ravni ali na ravni posamezne panoge.

    Pripomba: 
    • osnovni element EOK je sistem 8 referenčnih ravni z njihovim opisom v obliki učenja/učnih dosežkov (znanja, spretnosti in/ali kompetenc) ter načinov in načel prostovoljnega sodelovanja;
    • teh osem ravni zajema celoten razpon kvalifikacij, od tistih, ki zagotavljajo najbolj temeljno znanje, spretnosti in kompetence, do najvišjih ravni poklicnega in strokovnega ali univerzitetnega izobraževanja;
    • EOK je instrument prevajanja za kvalifikacijske sisteme.
    Vir: 
    Evropska komisija, 2006 a.
  • evropsko vodenje

    Definicija: 

    Pravila, procesi in način delovanja, ki se uporabljajo za izvajanje pooblastil na evropski ravni.

    Pripomba: 
    • vodenje mora zagotoviti, da bo upravljanje javnih virov in reševanje problemov učinkovito, uspešno in odzivno glede na temeljne družbene potrebe;
    • učinkovito vodenje se nanaša na udeležbo, družbeno odgovornost, preglednost, uspešnost in soodvisnost.
    Vir: 
    Eurovoc Thesaurus, 2005.
  • formalno izobraževanje/učenje

    Definicija: 

    Izraz označuje učenje, ki poteka v organiziranem in strukturiranem okolju (v šoli/centru za izobraževanje ali na delovnem mestu) in se izrecno označuje kot učenje ali izobraževanje (glede na cilje, čas ali vire). Formalno učenje je z učenčevega vidika načrtno in praviloma vodi k vrednotenju in certifikaciji.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)

    Definicija: 

    Tehnologija, ki omogoča elektronski vnos, skladiščenje, priklic, obdelavo, prenos in širjenje informacij.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • informiranje in svetovanje, karierna orientacija

    Definicija: 

    Nabor dejavnosti, s katerimi se posamezniku pomaga pri sprejemanju izobraževalnih, poklicnih ali osebnih odločitev in pri njihovem uresničevanju pred vstopom na trg dela in po njem.

    Pripomba: 

    Informiranje in svetovanje/karierna orientacija lahko obsega:

    • svetovanje (osebni razvoj ali razvoj kariere, usmerjanje pri izobraževanju),
    • ocenjevanje (psihološko ali usmerjeno h kompetencam/dosežkom),
    • seznanjanje s priložnostmi za učenje, z možnostmi na trgu dela in za načrtovanje kariere,
    • svetovanje poklicnih kolegov, sorodnikov ali izobraževalcev; poklicne priprave (določitev potrebnih spretnosti/kompetenc in delovnih izkušenj pri iskanju delovnega mesta),
    • napotitve (k strokovnjakom za učenje in razvoj kariere).

    Informiranje, svetovanje in karierna orientacija se lahko izvajajo v šolah, centrih za usposabljanje, na delovnem mestu, v skupnosti ali drugih okoljih.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • inštruktor/učitelj praktičnega pouka

    Definicija: 

    Vsakdo, ki izvaja eno ali več dejavnosti, povezanih s (teoretičnim ali praktičnim) usposabljanjem, ki poteka bodisi v izobraževalni ustanovi ali na delovnem mestu.

    Pripomba: 
    • lahko razlikujemo med dvema kategorijama inštruktorjev:
      • poklicni inštruktorji so izkušeni strokovnjaki, ki so uspešno dokončali pedagoški program za poučevanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Njihovo delo lahko sovpada z delom učiteljev v ustanovah za poklicno izobraževanje;
      • inštruktorji s krajšim delovnim časom ali priložnostni inštruktorji so strokovnjaki z različnih področij, ki v sklopu svoje redne poklicne dejavnosti opravljajo tudi dejavnost izobraževanja s krajšim delovnim časom, in sicer bodisi v podjetju (kot mentorji in tutorji novincem ter dijakom in vajencem na praktičnem usposabljanju z delom ali izvajalci izobraževanja) bodisi zunaj podjetja kot zunanji sodelavci (svoje storitve občasno ponudijo izobraževalni ustanovi);
    • inštruktorji morajo izpolnjevati različne naloge:
      • načrtujejo izobraževalne dejavnosti;
      • organizirajo in izvajajo tovrstne dejavnosti;
      • izpeljujejo dejansko izobraževanje, tj. prenos znanja, spretnosti in veščin;
      • pomagajo dijakom in vajencem, da razvijejo spretnosti, tako da jim svetujejo, dajejo navodila in posredujejo pripombe v učnem procesu.
    Vir: 
    Cedefop, 2004; AFPA, 1992.
  • izobraževalna pot/pot usposabljanja

    Definicija: 

    Vsota učnih sekvenc, ki jim sledi posameznik zato, da bi razvil znanje, spretnosti in kompetence

    Pripomba: 

    na izobraževalni poti se lahko kombinirajo sekvence formalnega in neformalnega izobraževanja, ki ga je z vrednotenjem mogoče certificirati.

    Vir: 
    Cedefop, 2008.
  • izobraževalne smeri/smeri usposabljanja

    Definicija: 

    Vrsta med seboj povezanih programov izobraževanja ali usposabljanja, ki jih izvajajo šole, institucije visokega šolstva ali drugi izvajalci poklicnega in strokovnega izobraževanja in posamezniku omogočajo, da napreduje na enem ali med različnimi področji dejavnosti.

    Vir: 
    Cedefop, 2008.
  • izobraževanje in usposabljanje na delu

    Definicija: 

    Poklicno izobraževanje, ki poteka v realnih delovnih okoliščinah na delovnem mestu. Tako izobraževanje je lahko sklenjena celota ali pa se kombinira z izobraževanjem zunaj delovnega mesta.

    Vir: 
    Unesco, 1979.
  • izobraževanje in usposabljanje zunaj dela

    Definicija: 

    Poklicno usposabljanje, ki ne poteka v realnih delovnih okoliščinah. Po navadi je zgolj del celotnega izobraževalnega programa in se dopolnjuje z izobraževanjem na delovnem mestu.

    Vir: 
    Unesco, 1979.
  • izobraževanje izobraževalcev

    Definicija: 

    Teoretično ali praktično izobraževanje, namenjeno učiteljem, inštruktorjem in drugim izobraževalcem.

    Pripomba: 

    Izobraževanje izobraževalcev:

    • je namenjeno izvajalcem v procesu izobraževanja/usposabljanja, ki so bodisi (i) poklicni učitelji ali inštruktorji ; (ii) so strokovnjaki na določenem področju in učence spremljajo v delovnem okolju (priložnostni učitelji in inštruktorji ali učitelji in inštruktorji s krajšim delovnim časom);
    • obsega širok nabor spretnosti: znanje, specifično za neko področje (splošne, tehnične, strokovne ali znanstvene narave); pedagoške vsebine, psihološke in socialne spretnosti; menedžerske spretnosti, poznavanje sveta dela, modelov izobraževanja ter ciljnih skupin;
    • obsega tudi izobraževanje, povezano z vidiki priprave, organizacije in izvajanja programa pa tudi s samim procesom posredovanja znanja, spretnosti in veščin.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • izobraževanje na daljavo/usposabljanje na daljavo

    Definicija: 

    Izobraževanje, ki poteka na daljavo z uporabo komunikacijskih medijev: knjig, radia, televizije, telefona, dopisovanja, računalnika ali videa.

    Vir: 
    Mednarodna organizacija dela, 1979.
  • izobraževanje odraslih

    Definicija: 

    Splošno ali poklicno izobraževanje, ki je namenjeno odraslim, potem ko so končali začetno izobraževanje in usposabljanje za potrebe poklicnega dela ali za osebne potrebe. Njegov namen je:

     

    • omogočiti splošno izobraževanje za odrasle s področij, ki so zanje posebno zanimiva (npr. odprta univerza);
    • omogočiti kompenzacijsko učenje za pridobivanje temeljnih spretnosti, ki jih posamezniki morda niso pridobili v začetnem izobraževanju (kot sta pismenost, matematična pismenost);
    • omogočiti pridobitev kvalifikacije, ki je zaradi različnih razlogov niso pridobili v sistemu začetnega izobraževanja in usposabljanja;
    • pridobiti, izboljšati ali posodobiti znanje, spretnosti in/ali kompetence na povsem določenem področju; v tem primeru je to nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje.
    Pripomba: 

    Sorodni izraz, ki pa nima istega pomena, je nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje.

    Vir: 
    Prirejeno po: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF), 1997; Cedefop, 2004.
  • izobraževanje oseb s posebnimi potrebami

    Definicija: 

    Izobraževalna dejavnost in podpora, namenjena zadovoljevanju posebnih potreb hendikepiranih otrok ali otrok, ki niso uspeli v šoli zaradi najrazličnejših razlogov, za katere vemo, da zavirajo njihov optimalni napredek.

    Pripomba: 

    Z izrazom »izobraževanje oseb s posebnimi potrebami« se nadomešča prejšnji izraz »specialno izobraževanje«. S starejšim izrazom smo označevali predvsem izobraževanje otrok z ovirami, ki je potekalo v posebnih šolah ali ustanovah ločeno in zunaj rednega sistema šol in univerz. Danes pa se v večini držav precejšen delež otrok z ovirami izobražuje v sklopu rednega šolanja.

    Vir: 
    Unesco, 1997.
  • izobraževanje po opravljenem obveznem izobraževanju

    Definicija: 

    Izobraževanje (v splošnem ali poklicnem in strokovnem izobraževanju), ki se ga posameznik udeleži po končani zakonsko določeni šolski obveznosti

    Vir: 
    Evropska fundacija za usposabljanje, 1997.
  • izobraževanje v alternaciji/izmenično izobraževanje

    Definicija: 

    Izobraževanje ali usposabljanje, ki se izvaja izmenično v šoli ali izobraževalnem centru in na delovnem mestu. Menjava lahko poteka tedensko, mesečno ali letno. Glede na različno urejenost sistema v posamezni državi so lahko udeleženci pogodbeno vezani na delodajalca in/ali dobivajo plačilo ali nagrado.

    Pripomba: 

    Nemški dualni sistem je primer izobraževanja v alternaciji.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • izpopolnjevanje

    Definicija: 

    Kratkotrajno usposabljanje z natančno določenim ciljem, ki praviloma sledi začetnemu izobraževanju ali usposabljanju in je namenjeno dopolnjevanju, izboljšanju ali posodabljanju znanja, spretnosti in/ali kompetenc, pridobljenih v prejšnjem izobraževanju.

    Pripomba: 

    Cedefop, 2004.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • izvajalec izobraževanja ali usposabljanja

    Definicija: 

    Katera koli organizacija ali posameznik, ki izvaja izobraževanje ali usposabljanje.

    Pripomba: 

    Izvajalci izobraževanja in usposabljanja so lahko organizacije, ki so posebej ustanovljene za te namene, lahko pa to dejavnost izvajajo ob drugi poklicni dejavnosti, na primer delodajalci, ki izvajajo izobraževanje kot del svoje poslovne dejavnosti. Izvajalci usposabljanja so lahko tudi posamezniki, ki ponujajo takšno storitev.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • ključne spretnosti, ključne kompetence

    Definicija: 

    Vsota spretnosti (temeljnih in novih temeljnih), ki so pogoj za to, da posameznik lahko živi v sodobni družbi znanja.

    Pripomba: 

    V svojih priporočilih o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Evropska komisija določa 8 ključnih kompetenc:

    • sporazumevanje v maternem jeziku;
    • sporazumevanje v tujih jezikih;
    • matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji;
    • digitalna pismenost;
    • učenje učenja;
    • socialne in državljanske kompetence;
    • samoiniciativnost in podjetništvo;
    • kulturna zavest in izražanje.
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska komisija, 2006 b.
  • kompenzacijsko učenje

    Definicija: 

    Učenje, namenjeno zapolnjevanju vrzeli v znanju, ki so nastale med obveznim izobraževanjem. Izvaja se predvsem zato, da bi se posameznikom omogočilo vključitev v nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • kompetenca

    Definicija: 

    zmožnost ustrezne uporabe rezultatov učenja v določenih razmerah (izobraževanje, delo, osebni ali poklicni razvoj)

    Pripomba: 

    Kompetence ni mogoče omejiti zgolj na kognitivno dimenzijo (uporabo teorije, koncepte in tacitno ali skrito znanje); vsebuje tudi uporabni vidik (s tehničnimi spretnostmi vred), medosebno delovanje (npr. socialne ali organizacijske spretnosti) in etične vrednote.

    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska komisija, 2006 a.
  • kreditni sistem

    Definicija: 

    Sistemski pripomoček, ki omogoča zbiranje rezultatov učenja, doseženih v formalnem, neformalnem in/ali priložnostnem učnem okolju, ter omogoča njihov prenos, vrednotenje in priznavanje med različnimi okolji. Kreditni sistem se lahko oblikuje s pomočjo:

    • opisa programa izobraževanja ali usposabljanja tako, da se njegovim sestavinam (modulom, predmetom, delovnim izkušnjam, pisnim izdelkom) pripišejo točke (krediti), ali
    • opisa kvalifikacij, pri čemer se kot enote uporabijo rezultati učenja, ki se jim pripišejo ustrezne kreditne točke.
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska Komisija, 2006 c.
  • kurikul

    Definicija: 

    Skupek dejavnosti, potrebnih za oblikovanje, organiziranje in načrtovanje neke izobraževalne dejavnosti ali usposabljanja, ki zajema opredelitev ciljev izobraževanja, vsebino, metode ( z ocenjevanjem vred), učno gradivo pa tudi možnosti za usposabljanje učiteljev, mentorjev in drugih izvajalcev.

    Pripomba: 

    Pojem kurikul se nanaša na oblikovanje, organizacijo in načrtovanje izobraževalne dejavnosti, pojem program pa se nanaša na izvedbo teh dejavnosti.

    Vir: 
    Cedefop, 2004; Landsheere, 1979.
  • kvalifikacija

    Definicija: 

    Izraz kvalifikacija označuje različne vidike:

    • formalna kvalifikacija: uradni dokument (spričevalo, diploma, certifikat ali potrdilo), ki dokazuje, da je posameznik opravil preizkus pred ustreznim pooblaščenim organom (institucijo); z njim dokazuje, da je dosegel učne rezultate ali učne dosežke, ki ustrezajo vnaprej določenim standardom, in da ima kompetence, ki mu omogočajo opravljati delo na specifičnem področju dela. Kvalifikacija zagotavlja uradno priznanje in vrednost rezultatov učenja na trgu dela ali za potrebe izobraževanja. Kvalifikacija je lahko tudi formalni pogoj, da posameznik lahko opravlja neko delo (OECD);
    • zahteve dela: znanje, spretnosti in kompetence, ki se zahtevajo za opravljanje določenega dela in zaposlitve (ILO).
    Vir: 
    Eurydice, 2006; Evropska fundacija za usposabljanje, 1997; OECD, 2007; Mednarodna organizacija dela, 1998.
  • kvalifikacijski sistem

    Definicija: 

    Vse dejavnosti, ki se nanašajo na priznavanje rezultatov učenja, in drugi mehanizmi, ki povezujejo izobraževanje in usposabljanje s trgom dela in civilno družbo. Te dejavnosti zajemajo:

    • opredelitev politike na področju kvalifikacij, načrtovanje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja, institucionalne dogovore, financiranje in zagotavljanja kakovosti;
    • ocenjevanje, vrednotenje in certificiranje) rezultatov učenja/učnih dosežkov.
    Pripomba: 

    a national qualifications system may be composed of several subsystems and may include a national qualifications framework.

    Vir: 
    Evropska komisija, 2002.
  • mentorstvo

    Definicija: 

    Vodenje in podpora, ki jo v različnih oblikah mladi osebi ali začetniku (tj. posamezniku, ki vstopa v novo učno skupnost ali organizacijo) zagotavlja izkušena oseba (t. i. mentor), ki prevzame vlogo vzornika, vodnika, tutorja, inštruktorja ali zaupnika.

    Vir: 
    Bolton, 1980.
  • mobilnost

    Definicija: 

    Posameznikova sposobnost, da preide v novo poklicno okolje in se mu prilagodi.

    Pripomba: 
    • mobilnost je lahko geografska ali »funkcionalna« (prevzem novega položaja v podjetju ali poklicna mobilnost);
    • mobilnost posamezniku omogoča, da si pridobi nove spretnosti, s tem se izboljša njegova zaposljivost.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • načrtovanje in priprava izobraževanja

    Definicija: 

    Celostno sosledje metodoloških prijemov, ki se uporabljajo pri načrtovanju in oblikovanju izobraževalnih pobud, dejavnosti in programov z namenom, da bi se dosegli zastavljeni cilji.

    Pripomba: 

    Načrtovanje in priprava izobraževanja obsegata analizo povpraševanja in potreb v izobraževanju, pripravo izobraževalnega projekta, usklajevanje in spremljanje izvajanja ter vrednotenje učinkov izobraževanja.

    Vir: 
    Le Préau, 2002.
  • nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje

    Definicija: 

    Izobraževanje ali usposabljanje po začetnem izobraževanju ali vstopu v svet dela, ki posamezniku pomaga, da:

    • izboljša ali posodobi svoje znanje in/ali spretnosti;
    • pridobi nove spretnosti za napredovanje na poklicni poti ali se prekvalificira;
    • nadaljuje svoj osebni ali poklicni razvoj.
    Pripomba: 

    Nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje je sestavni del vseživljenjskega učenja, ki lahko vključuje katero koli obliko izobraževanja (splošno, strokovno ali poklicno, formalno in neformalno itn.) in je bistvenega pomena za posameznikovo zaposljivost.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • neformalno izobraževanje/učenje

    Definicija: 

    Izraz označuje učenje, ki je sestavni del načrtne dejavnosti, vendar ni izrecno določeno kot učenje ali izobraževanje (v pomenu definiranja učnih ciljev, časa učenja ali podpore pri učenju). Neformalno učenje je z učenčevega vidika načrtno.

    Pripomba: 
    • rezultati neformalnega učenja se lahko ovrednotijo in vodijo v potrjevanje (certifikacijo);
    • neformalno učenje včasih označujemo kot polstrukturirano učenje.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • nove temeljne spretnosti

    Definicija: 

    Nove spretnosti, ki zajemajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), tuje jezike, socialne, organizacijske in komunikacijske spretnosti, tehnološko področje in podjetništvo.

    Pripomba: 

    Skupaj s temeljnimi spretnostmi in novimi temeljnimi spretnostmi sestavljajo ključne spretnosti/kompetence, potrebne za uspešno delovanje v sodobni družbi

    Vir: 
    Svet Evropske unije, 2000.
  • obvezno izobraževanje

    Definicija: 

    Minimalna raven zahtevnosti in minimalno trajanje obveznega šolanja za vse učence, ki sta zakonsko določena.

    Vir: 
    Mednarodna organizacija dela (ILO), 1998.
  • ocenjevanje rezultatov učenja/učnih dosežkov

    Definicija: 

    Proces ugotavljanja posameznikovega znanja,spretnosti in/ali kompetenc glede na prej določene kriterije (pričakovani učni dosežki, merjenje rezultatov učenja). Ocenjevanju navadno sledita vrednotenje in certificiranje.

    Pripomba: 

    V literaturi se izraz »ocenjevanje« po navadi nanaša na ugotovitve glede posameznika, za ugotovitve glede metod in izvajalcev izobraževanja pa se pogosteje uporablja izraz »evalvacija«.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • odprto učenje

    Definicija: 

    Učenje, ki pušča posamezniku določeno stopnjo prožnosti pri izbiri vsebin, mesta, tempa in metod učenja.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • ogrodje kvalifikacij

    Definicija: 

    Instrument, ki omogoča opredelitev in razvrščanje kvalifikacij (na nacionalni ravni ali na področju dejavnosti) na podlagi vnaprej določenih kriterijev (npr. z uporabo opisnikov), skladno z določeno ravnijo učnih dosežkov/rezultatov učenja.

    Pripomba: 

    Kvalifikacijsko ogrodje se lahko uporablja za:

    • vzpostavitve nacionalnih standardov znanja, spretnosti in kompetenc;
    • spodbujanje kakovosti izobraževanja;
    • zagotavljanje sistema usklajevanja in/ali integracije kvalifikacij in za njihovo medsebojno primerjavo;
    • spodbujanje dostopnosti do izobraževanja, prenosa rezultatov učenja in napredovanja pri učenju in izobraževanju.
    Vir: 
    Evropska komisija, 2006 a; OECD, 2007.
  • organ, pooblaščen za certificiranje

    Definicija: 

    Organ, ki je pooblaščen, da na podlagi standardiziranega postopka ocenjevanja in vrednotenja izda uradni dokument o pridobljenih kvalifikacijah (spričevalo, diploma, certifikat, potrdilo), v katerem se uradno priznajo posameznikovi rezultati učenja/učni dosežki (znanje, spretnosti in/ali kompetence).

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • osebni izobraževalni račun

    Definicija: 

    Javni sistem za spodbujanje izobraževanja odraslih – na primer za tiste, ki še niso izkoristili ali nimajo dostopa do javno financiranega izobraževanja in usposabljanja.

    Pripomba: 

    Cilj osebnega izobraževalnega računa je povečati udeležbo v procesih poklicnega in osebnostnega razvoja s pomočjo podpore, bodisi finančne bodisi kot možnosti, da učeči se preživijo določen čas v instituciji po svoji izbiri.

    Vir: 
    Cedefop.
  • osip

    Definicija: 

    Izstop učencev, dijakov in študentov iz izobraževnja pred dokončanjem šolanja ali uspešnim dokončanjem programa izobraževanja in usposabljanja.

    Pripomba: 
    • this term designates both the process (early school-leaving) and the persons who fail to complete a course (early school-leavers);
    • besides early school-leavers, dropouts may also include learners who have completed education or training but failed the final examinations.
    Vir: 
    Ohlsson, 1994.
  • ovrednotenje učenja

    Definicija: 

    Proces spodbujanja učenja (formalnega in neformalnega) ter priznavanja učnih dosežkov. Omogočil naj bi, da bi ljudje ozavestili pomen učenja in znali ceniti njegovo pravo vrednost.

    Vir: 
    Cedefop, 2001 in Evropska komisija, 2001.
  • poklicno in strokovno izobraževanje

    Definicija: 

    Izobraževanje in usposabljanje, katerega cilj je opremiti posameznike z znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebni za opravljanje določenega poklica ali so širše uporabni na trgu dela.

    Vir: 
    Prirejeno po Evropski fundaciji za usposabljanje (ETF), 1997.
  • pregled spretnost (bilanca kompetenc)

    Definicija: 

    Analiza znanja, spretnosti in kompetenc posameznika, ki zajema tudi njegove navade in motivacijo; njen namen je določiti karierni projekt in/ali načrtovati poklicno preusmeritev ali pripraviti načrt izobraževanja.

    Pripomba: 

    namen pregleda kompetenc je pomagati posamezniku pri:

    • analizi njegove dosedanje poti;
    • umestitvi na trgu dela;
    • pripravi na vrednotenje rezultatov učenja/učnih dosežkov neformalnega in priložnostnega učenja;
    • načrtovanju poklicne poti.
    Vir: 
    Code du travail français, 2003; Cedefop.
  • prehod iz šole v zaposlitev

    Definicija: 

    Proces prehoda iz izobraževalnega sistema v sfero dela, ki zajema obdobje med dokončanjem formalnega izobraževanja in vstopom na trg dela.

    Pripomba: 

    Prehod med šolo in zaposlitvijo (način prehoda, vrsta delovnega razmerja – glede na stopnjo in status – ter trajanje prehoda) je kompleksen proces. Vključevanje je odvisno od številnih dejavnikov (spola, starosti, pridobljene kvalifikacije, politike zaposlovanja, ponudbe informiranja in svetovanja itn.).

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • prekvalifikacija

    Definicija: 

    Izobraževanje ali usposabljanje, ki posamezniku omogoča pridobivanje novih kompetenc in opravljanje novega poklica ali novih poklicnih dejavnosti.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • prenosljivost rezultatov učenja/učnih dosežkov

    Definicija: 

    Stopnja, da katere lahko znanje, spretnosti in kompetence uporabljamo v novih delovnih in izobraževalnih okoljih ali/in ovrednotimo ter certificiramo.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • prilagodljivost

    Definicija: 

    Zmožnost organizacij in posameznikov, da se prilagodijo novim tehnologijam, tržnim pogojem in načinom dela.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • priložnostno/informalno učenje

    Definicija: 

    Učenje, s katerim se srečujemo vsak dan na delovnem mestu, v družinskem krogu ali v prostem času. Ne izvaja se organizirano ali strukturirano (glede na učne cilje, čas ali podporo pri učenju ). Z učenčevega vidika poteka večinoma nenačrtno.

    Pripomba: 
    • Priložnostno učenje se praviloma ne konča s certificiranjem, lahko pa se vrednoti in priznava v procesu priznavanja prej pridobljenega znanja.
    • Pogosto se označuje tudi kot učenje z izkušnjami ali naključno učenje.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • primerljivost (kvalifikacij)

    Definicija: 

    Izdaja spričevala, diplome, certifikata ali potrdila, ki ga izda za to akreditirani organ potem, ko je izpeljal formalno potrditev znanja, spretnosti,izkušenj in/ali spretnosti ter zmožnosti, ki jih je pridobil posameznik; pri tem je upošteval standardizirani postopek ocenjevanja.

    Pripomba: 

    Primerljivost kvalifikacij izboljša posameznikovo zaposljivost in mobilnost. Izraza ne smemo zamenjevati z izrazom »enakovrednost kvalifikacij« (nanaša se na podobno vrednost spričeval in diplom).

    Vir: 
    Cedefop, Bjørnåvold, 2000.
  • priznavanje rezultatov učenja/učnih dosežkov

    Definicija: 

    Formalno priznavanje: proces, s katerim se uradno priznajo spretnosti in kompetence, bodisi:

    • z izdajo potrdila (spričevala, diplome, certifikata, naziva);
    • s priznanjem enakovrednosti, pripisovanjem kreditnih točk, priznavanjem kreditnih točk ali vrednotenjem pridobljenih kompetenc.

    ali

    Socialno priznavanje: da ekonomski in socialni partnerji priznajo vrednost spretnosti in kompetenc.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • program izobraževanja ali usposabljanja

    Definicija: 

    Celoten opis dejavnosti, učnih vsebin in/ali metod, ki se izvajajo v logičnem zaporedju in so potrebne za to, da bi se v izobraževanju ali usposabljanju dosegli zastavljeni cilji (pridobivanje znanja, spretnosti in/ali kompetenc). Organiziran je v logičnem zaporedju v določenem časovnem okviru.

    Pripomba: 

    Izraz program se nanaša na izvedbo učnih dejavnosti, izraz kurikul pa se nanaša na snovanje, organizacijo in načrtovanje dejavnosti.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • regulirani poklic

    Definicija: 

    Poklicna dejavnost ali vrsta poklicnih dejavnosti, pri katerih je za dostop do poklica in za opravljanje le-tega (ali ene izmed njegovih oblik) treba neposredno ali posredno izpolnjevati zakonodajne, upravne ali administrative pogoje, vezane na obvladovanje določenih poklicnih kvalifikacij.

    Vir: 
    Evropska komisija, 2002.
  • rezultati učenja/učni dosežki

    Definicija: 

    Nabor znanja, spretnosti in/ali zmožnosti oziroma kompetenc, ki jih je posameznik pridobil in/ali jih je sposoben izkazati po dokončanju formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja/izobraževanja.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • sektor

    Definicija: 

    Skupina podjetij z istega področja gospodarske dejavnosti (npr. kemijski sektor) ali vrsta transverzalne poklicne dejavnosti (npr. marketing), ki je skupna različnim podjetjem.

    Vir: 
    Cedefop; Evropska komisija, 2006 a.
  • socialna vključenost

    Definicija: 

    Vključevanje posameznikov – ali skupine posameznikov – kot državljanov ali kot pripadnikov različnih javnih družbenih omrežij v družbo. Socialna vključenost je globoko povezana z vključevanjem na trg dela in v gospodarstvo.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • socialni dialog

    Definicija: 

    Proces izmenjave med socialnimi partnerji, ki spodbuja posvetovanje, dialog in kolektivna pogajanja.

    Pripomba: 
    • socialni dialog lahko poteka dvostransko (vključuje predstavnike delavcev in delojemalcev) ali tristransko (navzoči so tudi predstavniki javnih oblasti in/ali predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij ipd.);
    • socialni dialog lahko poteka na različnih ravneh (na ravni podjetja, sektorsko/medsektorsko ali na lokalni/regionalni/ državni/nadržavni ravni;
    • v mednarodnem okviru lahko socialni dialog poteka bilateralno, trilateralno ali multilateralno, odvisno od števila sodelujočih držav.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • socialni partnerji

    Definicija: 

    Združenja delodajalcev in sindikati, ki predstavljajo dve strani dvostranskega socialnega dialoga.

    Pripomba: 
    • koncept »socialnega partnerstva« izvira iz Francije in Nemčije, pozneje pa je prešel v rabo tudi v krogih Evropske unije;
    • tripartitni socialni dialog vključuje tudi institucije javne oblasti in/ali nevladne organizacije ipd.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • spodbujevalec učenja

    Definicija: 

    Vsakdo (tudi učitelji, izobraževalci, nadzorniki ali svetovalci), ki z vzpostavljanjem ugodnega učnega okolja spodbuja pridobivanje znanja in spretnosti. Spodbujevalec učencu pomaga, da razvije znanje in spretnosti, tako da mu med učnim procesom vseskozi svetuje, ga vodi in mu posreduje povratno informacijo.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • spretnost

    Definicija: 

    Znanje in izkušnje, ki so potrebne za opravljanje določene naloge ali dela in reševanje problemov.

    Vir: 
    Cedefop; Evropska komisija, 2006 a.
  • spretnosti za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)

    Definicija: 

    Spretnosti, ki so potrebne za učinkovito uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT).

    Pripomba: 

    Strokovnjaki OECD so v poročilu o spretnostih za uporabo IKT in o zaposlovanju predlagali preprosto razvrstitev:

    • strokovne spretnosti za uporabo IKT: zmožnost za uporabo naprednih orodij IKT in/ali razvoj, popravilo in ustvarjanje tovrstnih orodij;
    • uporabne spretnosti za uporabo IKT: zmožnost za uporabo osnovnih orodij IKT v okviru splošne poklicne dejavnosti (na delovnih mestih, ki niso povezana z IKT);
    • temeljne spretnosti za uporabo IKT ali »IKT-pismenost«;: zmožnost uporabe IKT za osnovne naloge in kot orodje za učenje.
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Lopez-Bassols.
  • standard

    Definicija: 

    Vsota elementov, katerih vsebino skupaj določijo zainteresirane strani.

    Pripomba: 

    Razlikovati je mogoče različne tipe standardov:

    • standard kompetenc opisuje znanje, spretnosti in/ali kompetence, povezane z opravljanjem določenega dela;
    • izobraževalni standard opisuje cilje učenja, vsebino izobraževanja, vstopne pogoje pa tudi pogoje, pod katerimi je mogoče doseči učne cilje;
    • poklicni standard opisuje dejavnosti in značilna dela določenega dela in načine njegovega opravljanja;
    • standard ocenjevanja opisuje rezultate učenja/učne dosežke, ki se ocenjujejo, in metode, ki se pri tem uporabljajo;
    • standard vrednotenja opisuje raven dosežkov, ki jih mora doseči posameznik, ki ga ocenjujemo, in metode, ki se pri tem uporabljajo;
    • standard certificiranja opisuje pravila, po katerih je mogoče doseči certifikat, spričevalo ali diplomo pa tudi pravice, ki izhajajo iz tega.

    Od sistema je odvisno, ali so opisi standardov ločeni ali zapisani v istem dokumentu.

    Vir: 
    Cedefop.
  • temeljne spretnosti

    Definicija: 

    Spretnosti in zmožnosti, ki so nujno potrebne za delovanje v sodobni družbi, npr. poslušanje, govorjenje, branje, pisanje in matematika.

    Pripomba: 

    Skupaj z novimi temeljnimi spretnostmi predstavljajo temeljne spretnosti ključne spretnosti.

    Vir: 
    Cedefop, Bjørnåvold, 2000; Cedefop, Tissot, 2000; Cedefop, 2004.
  • temeljne spretnosti za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)

    Definicija: 

    Spretnosti, ki so potrebne za učinkovito uporabo osnovnih funkcij informacijsko-komunikacijske tehnologije (predvsem urejanje besedil, slik in podatkov, internet, e-pošta).

    Pripomba: 

    Nekateri uvrščajo v to kategorijo tudi spretnosti ravnanja s strojno opremo (priključitev naprav, nastavitev programske opreme, odprava osnovnih napak in motenj) ali spretnosti za uporabo dodatne programske opreme (uporaba programov za pripravo, predstavitev preglednic, upravljanje datotek, priklic podatkov itn.); drugi spet menijo, da so temeljne spretnosti za uporabo IKT zdaj del ključnih spretnosti.

    Vir: 
    Cedefop, 2004
  • transparentnost kvalifikacij

    Definicija: 

    Stopnja, do katere je mogoče določiti vrednost kvalifikacij in jih primerjati (sektorsko, regionalno, nacionalno ali mednarodno) na trgih dela in v sistemih izobraževanja.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • tutorstvo

    Definicija: 

    Vse dejavnosti, pri katerih izkušen in usposobljen strokovnjak učenca usmerja, mu svetuje ali ga nadzira. Tutor učenca podpira v celotnem učnem procesu (v šoli, centru za usposabljanje ali na delovnem mestu).

    Pripomba: 

    k tutorstvu prištevamo številne dejavnosti:

    • pomoč pri teoretičnih predmetih (izboljšanje učnih dosežkov);
    • informiranje in svetovanje, poklicna orientacija (olajšanje prehoda iz šolskih klopi v svet dela);
    • osebni razvoj (spodbujanje učencev pri sprejemanju utemeljenih in preudarnih odločitev).
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • učeča se organizacija

    Definicija: 

    Organizacija, ki spodbuja učenje in v kateri delovno okolje posamezniku omogoča, da se uči in razvija, to pa koristi njemu samemu, njegovim sodelavcem in pozitivno vpliva na celotno organizacijo. Pri tem se tovrstnim dejavnostim nameni pozornost in priznanje.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • učeča se regija

    Definicija: 

    Regija, v kateri vse interesne skupine medsebojno sodelujejo, da bi zadostile potrebam po učenju na lokalni ravni ter poiskale skupne rešitve za lokalne probleme.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • učeča se skupnost

    Definicija: 

    Skupnost, v kateri se z oblikovanjem učinkovitih lokalnih partnerstev med vsemi subjekti v skupnosti ustvarja kultura učenja, ki posameznike in organizacije motivira in spodbuja k učenju.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • učenje

    Definicija: 

    Proces, v katerem posamezniki postopno usvajajo podatke, ideje in vrednote in s tem pridobivajo znanje, veščine, spretnosti in/ali kompetence.

    Pripomba: 
    • znanje se pridobiva z osebnim razmišljanjm, rekonstrukcijo in socialno interakcijo;
    • lahko poteka v kontekstu formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja.
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska Komisija, 2006 a.
  • učenje z delom

    Definicija: 

    Učenje, ki poteka s ponavljajočim se izvajanjem delovne naloge, s poprejšnjimi navodili ali brez njih.

    Pripomba: 

    learning by doing is also referred to as experiential learning.

    Vir: 
    Cedefop.
  • učenje z uporabo

    Definicija: 

    Učenje s pomočjo ponavljajoče se uporabe orodij ali naprav, s poprejšnjimi navodili ali brez njih.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • učitelj

    Definicija: 

    Oseba, katere poklicna naloga je, da posreduje in razvija znanje, spretnosti in veščine dijakov v izobraževalnih ustanovah za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje.

    Pripomba: 

    Učitelj lahko opravlja številne naloge, kot na primer organizacija in izvajanje izobraževalnih programov/tečajev in prenos znanja/spretnosti, tako generičnih kot specifičnih, teoretičnih ali praktičnih. Učitelji v ustanovah poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki poučujejo strokovne predmete in izvajajo teoretična ali praktične strokovne module, (delno) opravljajo podobne naloge kot »mentorji«.

    Vir: 
    Cedefop, 2004; AFPA, 1992.
  • učna snov

    Definicija: 

    Nabor vsebin in dejavnosti, ki jih posamezniki ali skupine učencev usvojijo v učnem procesu.

    Vir: 
    Prirejeno po: Evropska fundacija za usposabljanje (ETF),1997.
  • vajeništvo

    Definicija: 

    Sistematično in dolgoročno usposabljanje, ki poteka izmenično v šoli ali izobraževalnem centru in na delovnem mestu. Vajenec sklene pogodbo z delodajalcem in za svoje delo prejme plačilo ali nagrado. Delodajalec prevzame odgovornost za izvajanje usposabljanja, ki vajencu omogoči, da pridobi znanje za opravljanje določenega poklica.

    Pripomba: 
    • Izraz »apprentissage« v francoščini se nanaša na vajeništvo pa tudi na proces učenja (glej »učenje«);
    • Nemški dualni sistem je primer vajeništva.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • večrazsežnostno učenje

    Definicija: 

    učenje, formalno, neformalno ali priložnostno, na vseh življenjskih področjih (osebnem, družbenem in/ali poklicnem) in v vseh življenjskih obdobjih

    Pripomba: 

    Večrazsežnostno učenje je dimenzija vseživljenjskega učenja.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • veščina

    Definicija: 

    Praktično znanje in izkušnje

    Vir: 
    New Oxford Dictionary of English, 2001.
  • vrednotenje rezultatov učenja/učnih dosežkov

    Definicija: 

    Potrditev kompetentnega telesa, da so bili rezultati učenja/učni dosežki (znanje, spretnosti in/ali kompetence), ki jih je dosegel posameznik v formalnem ali neformalnem izobraževanju ali priložnostnem učenju, ocenjeni v skladu z vnaprej določenimi kriteriji in ustrezajo zahtevam standardov vrednotenja. Vrednotenje se praviloma konča s certificiranjem.

    Vir: 
    Cedefop.
  • vseživljenjsko učenje

    Definicija: 

    Vse učenje v celotnem posameznikovem življenju, katerega cilj je izboljševanje ravni znanja, spretnosti,veščin, kompetenc in/ali kvalifikacij zaradi osebnih, družbenih in/ali poklicnih razlogov.

    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • začetno izobraževanje in usposabljanje

    Definicija: 

    Splošno ali poklicno in strokovno izobraževanje, ki se izvaja v okviru začetnega izobraževanja v šolskem sistemu, navadno pred vstopom v svet dela.

    Pripomba: 
    • nekateri avtorji uvrščajo v to kategorijo tudi izobraževanje, ki ga posamezniki opravijo in uspešno dokončajo po vstopu v svet dela (npr. prekvalifikacija);
    • začetno izobraževanje in usposabljanje lahko poteka na kateri koli ravni splošnega ali poklicnega in strokovnega izobraževanja (redno izobraževanje v šoli ali izobraževanje v alternaciji/izmenično izobraževanje) ali vajeništva.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • zaključno spričevalo srednje šole, matura

    Definicija: 

    Izpit, ki se organizira ob koncu višjega sekundarnega izobraževanja z namenom ovrednotiti in certificirati rezultate učenja/učne dosežke dijakov in ki poteka po določenem postopku vrednotenja.

    Pripomba: 
    • zaključno spričevalo srednje šole/matura ne zagotavlja vedno sistematičnega dostopa do visokošolskega izobraževanja;
    • a nacionalni ravni se ta izpit imenuje različno, na primer:

    Avstrija

    • Reifeprüfungszeugnis (splošna višja srednja, splošni dostop do visokošolskega izobraževanja) ali Reife- und Diplomprüfungszeugnis (višja srednja poklicna, dvojna kvalifikacija: splošen dostop do visokošolskega izobraževanja in poklicna kvalifikacija)
    • Berufsreifeprüfungszeugnis (splošen dostop do visokošolskega izobraževanja z vključevanjem vrednotenja znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih pri delu)

    Nemčija

    • Abitur
    • Fachabitur

    Irska

    • Zaključno spričevalo

    Francija

    • Baccalauréat
      • baccalauréat général (splošno izobraževanje)
      • baccalauréat technologique (splošno in tehniško izobraževanje)
      • baccalauréat professionnel (poklicno izobraževanje, ki vodi k določenemu poklicu)

    Portugalska

    • Diploma do ensino secundário (splošno izobraževanje)
    • Diploma de qualificação (splošno in poklicno izobraževanje/ dvojna kvalifikacija)

    Velika Britanija

    • Splošnoizobraževalne ravni:
      • GCE A level (advanced general certificate of education)
      • GCE AS level (advanced subsidiary general certificate of education)
      • NQ advanced higher (national qualifications advanced higher level)
      • NQ higher (national qualifications higher level)
      • Scottish baccalaureate
      • Welsh baccalaureate
    • Ravni poklicnega izobraževanja:
    • GCE A levels in applied subjects (advanced general certificate of education in applied subjects)
    • GCE AS levels in applied subjects (advanced subsidiary general certificate of education in applied subjects)
    Vir: 
    Cedefop, 2004, Ministère de l'éducation nationale.
  • zaposljivost

    Definicija: 

    Kombinacija dejavnikov, ki posamezniku omogočajo, da se pripravlja na zaposlitev ali da zaposlitev dobi, jo obdrži ali da napreduje v svoji karieri.

    Pripomba: 

    Zaposljivost posameznika je odvisna od:

    • posameznikovih lastnosti (tudi ustreznosti znanja in kompetenc),
    • kako se te lastnosti predstavljajo na trgu dela,
    • socialnega konteksta in okoliščin (npr. podpora in možnosti za priznavanje in posodabljanje znanja in kompetenc),
    • ekonomskih okoliščin.
    Vir: 
    Scottish executive, 2007; The institute for employment studies, 2007.
  • znanje

    Definicija: 

    Rezultat pridobivanja podatkov z učenjem.Znanje je skupek dejstev, principov, teorij in prakse, ki se nanaša na določeno področje študija ali dela.

    Pripomba: 

    Definicij znanja je veliko, vendar so za sodobne koncepte znanja na splošno značilne nekatere temeljne razlike:

    • Aristotel je vzpostavil razliko med teoretično in praktično logiko. Na podlagi tega razlikovanja moderni teoretiki (Alexander et al., 1991) razlikujejo med deklarativnim (teoretičnim) in proceduralnim (praktičnim) znanjem.
      • K deklarativnemu znanju sodijo trditve o določenih dogodkih, dejstvih in empirično utemeljene posplošitve pa tudi poglobljena načela o naravi stvari.
      • Proceduralno znanje zajema hevristično vednost, metodologijo, načrtovanje, prakse, postopke, rutinske postopke, strategije, taktične prijeme, tehnike in »trike« (Ohlsson, 1994).
    • Lahko razlikujemo med različnimi oblikami znanja, ki izražajo različne poti, s katerimi pridobivamo znanje o svetu. Proučevanje teh načinov spoznavanja je pripeljalo do oblikovanja različnih kategorij znanja, ki jih lahko opredelimo kot:
      • objektivno (naravoslovno/znanstveno) znanje, ki ga presojamo na podlagi zanesljivoti;
      • subjektivno (literarno/estetsko) znanje, ki ga presojamo na podlagi avtentičnosti
      • moralno (medosebno/normativno) znanje, ki ga presojamo na podlagi kolektivne sprejemljivosti (prav/narobe);
      • ersko/duhovno znanje, ki ga presojamo v odnosu do duhovne avtoritete (Boga).

    Ta temeljna opredelitev znanja zaznamuje vprašanja, ki si jih zastavljamo, metode, ki jih uporabimo, odgovore, do katerih pridemo v svojem iskanju znanja:

    • Znanje obsega tiho (tacitno) in izrazno (eksplicitno) znanje.
      • Tiho znanje (Polanyi, 1966) je znanje, ki ga posameznik ima in ki vpliva na njegove kognitivne procese, čeprav ni nujno, da ga izrecno izraža ali se ga zaveda.
      • Eksplicitno znanje pa je znanje, ki ga posameznik zavestno uporabi, tudi tiho znanje,ki lahko dobi eksplicitno obliko v trenutku, ko postane »predmet razmišljanja« (Prawat, 1989).
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska Komisija, 2006 a.