You are here

Glosar

( | A | C | D | E | F | I | K | M | N | O | P | R | S | T | U | V | Z
  • začetno izobraževanje in usposabljanje

    Definicija: 

    Splošno ali poklicno in strokovno izobraževanje, ki se izvaja v okviru začetnega izobraževanja v šolskem sistemu, navadno pred vstopom v svet dela.

    Pripomba: 
    • nekateri avtorji uvrščajo v to kategorijo tudi izobraževanje, ki ga posamezniki opravijo in uspešno dokončajo po vstopu v svet dela (npr. prekvalifikacija);
    • začetno izobraževanje in usposabljanje lahko poteka na kateri koli ravni splošnega ali poklicnega in strokovnega izobraževanja (redno izobraževanje v šoli ali izobraževanje v alternaciji/izmenično izobraževanje) ali vajeništva.
    Vir: 
    Cedefop, 2004.
  • zaključno spričevalo srednje šole, matura

    Definicija: 

    Izpit, ki se organizira ob koncu višjega sekundarnega izobraževanja z namenom ovrednotiti in certificirati rezultate učenja/učne dosežke dijakov in ki poteka po določenem postopku vrednotenja.

    Pripomba: 
    • zaključno spričevalo srednje šole/matura ne zagotavlja vedno sistematičnega dostopa do visokošolskega izobraževanja;
    • a nacionalni ravni se ta izpit imenuje različno, na primer:

    Avstrija

    • Reifeprüfungszeugnis (splošna višja srednja, splošni dostop do visokošolskega izobraževanja) ali Reife- und Diplomprüfungszeugnis (višja srednja poklicna, dvojna kvalifikacija: splošen dostop do visokošolskega izobraževanja in poklicna kvalifikacija)
    • Berufsreifeprüfungszeugnis (splošen dostop do visokošolskega izobraževanja z vključevanjem vrednotenja znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih pri delu)

    Nemčija

    • Abitur
    • Fachabitur

    Irska

    • Zaključno spričevalo

    Francija

    • Baccalauréat
      • baccalauréat général (splošno izobraževanje)
      • baccalauréat technologique (splošno in tehniško izobraževanje)
      • baccalauréat professionnel (poklicno izobraževanje, ki vodi k določenemu poklicu)

    Portugalska

    • Diploma do ensino secundário (splošno izobraževanje)
    • Diploma de qualificação (splošno in poklicno izobraževanje/ dvojna kvalifikacija)

    Velika Britanija

    • Splošnoizobraževalne ravni:
      • GCE A level (advanced general certificate of education)
      • GCE AS level (advanced subsidiary general certificate of education)
      • NQ advanced higher (national qualifications advanced higher level)
      • NQ higher (national qualifications higher level)
      • Scottish baccalaureate
      • Welsh baccalaureate
    • Ravni poklicnega izobraževanja:
    • GCE A levels in applied subjects (advanced general certificate of education in applied subjects)
    • GCE AS levels in applied subjects (advanced subsidiary general certificate of education in applied subjects)
    Vir: 
    Cedefop, 2004, Ministère de l'éducation nationale.
  • zaposljivost

    Definicija: 

    Kombinacija dejavnikov, ki posamezniku omogočajo, da se pripravlja na zaposlitev ali da zaposlitev dobi, jo obdrži ali da napreduje v svoji karieri.

    Pripomba: 

    Zaposljivost posameznika je odvisna od:

    • posameznikovih lastnosti (tudi ustreznosti znanja in kompetenc),
    • kako se te lastnosti predstavljajo na trgu dela,
    • socialnega konteksta in okoliščin (npr. podpora in možnosti za priznavanje in posodabljanje znanja in kompetenc),
    • ekonomskih okoliščin.
    Vir: 
    Scottish executive, 2007; The institute for employment studies, 2007.
  • znanje

    Definicija: 

    Rezultat pridobivanja podatkov z učenjem.Znanje je skupek dejstev, principov, teorij in prakse, ki se nanaša na določeno področje študija ali dela.

    Pripomba: 

    Definicij znanja je veliko, vendar so za sodobne koncepte znanja na splošno značilne nekatere temeljne razlike:

    • Aristotel je vzpostavil razliko med teoretično in praktično logiko. Na podlagi tega razlikovanja moderni teoretiki (Alexander et al., 1991) razlikujejo med deklarativnim (teoretičnim) in proceduralnim (praktičnim) znanjem.
      • K deklarativnemu znanju sodijo trditve o določenih dogodkih, dejstvih in empirično utemeljene posplošitve pa tudi poglobljena načela o naravi stvari.
      • Proceduralno znanje zajema hevristično vednost, metodologijo, načrtovanje, prakse, postopke, rutinske postopke, strategije, taktične prijeme, tehnike in »trike« (Ohlsson, 1994).
    • Lahko razlikujemo med različnimi oblikami znanja, ki izražajo različne poti, s katerimi pridobivamo znanje o svetu. Proučevanje teh načinov spoznavanja je pripeljalo do oblikovanja različnih kategorij znanja, ki jih lahko opredelimo kot:
      • objektivno (naravoslovno/znanstveno) znanje, ki ga presojamo na podlagi zanesljivoti;
      • subjektivno (literarno/estetsko) znanje, ki ga presojamo na podlagi avtentičnosti
      • moralno (medosebno/normativno) znanje, ki ga presojamo na podlagi kolektivne sprejemljivosti (prav/narobe);
      • ersko/duhovno znanje, ki ga presojamo v odnosu do duhovne avtoritete (Boga).

    Ta temeljna opredelitev znanja zaznamuje vprašanja, ki si jih zastavljamo, metode, ki jih uporabimo, odgovore, do katerih pridemo v svojem iskanju znanja:

    • Znanje obsega tiho (tacitno) in izrazno (eksplicitno) znanje.
      • Tiho znanje (Polanyi, 1966) je znanje, ki ga posameznik ima in ki vpliva na njegove kognitivne procese, čeprav ni nujno, da ga izrecno izraža ali se ga zaveda.
      • Eksplicitno znanje pa je znanje, ki ga posameznik zavestno uporabi, tudi tiho znanje,ki lahko dobi eksplicitno obliko v trenutku, ko postane »predmet razmišljanja« (Prawat, 1989).
    Vir: 
    Cedefop, 2004; Evropska Komisija, 2006 a.